In podobno kot ZDSSS danes, je tudi Minka pred več kot 100 leti pravilno zaznala potrebe slepih. Kot smo že omenili, je v prvem letu delovanja Knjižnice pisala našemu pisatelju in Pesniku, Ivanu Cankarju. Prosila ga je za dovoljenje, da se v Braillov točkopis prepišejo tri njegova dela: Podobe iz sanj, Za križem in Križ na gori.

Spodaj je, po navedbi Knjižnice in povzet po knjigi ‘Pozabljena polovica: Portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem’ (Šelih et al., Tuma, 2007), zapisan Cankarjev odgovor Minki.

Velecenjena gospodična!

Na Vaš lepi dopis dne 14. 5. t. l. Vam odgovarjam, da seveda rade volje in brez pridržka dovolim pretisk svojih knjig za uboge naše oslepele vojake. Samo, če bi v ta namen izbral med svojimi knjigami sam, bi dodal še tisto, ki je bila našemu ljudstvu najbolj priljubljena: povest Na klancu, izšlo v založbi Slovenske matice, l. 1904.

Čestitam Vam, velecenjena gospodična, da ste si bili dali tako vzvišeno in plemenito nalogo! Ljudje Vam je ne bodo nikoli plačali, ali plačala Vam jo bosta prav gotovo Vaše srce in Bog!

Z odličnim spoštovanjem,

v Ljubljani, 7. junija 1918

Ivan Cankar

Cankarjeva napoved, da ljudje ne bodo poplačali njenega truda, se je le delno uresničila. Pri skoraj 70-ih letih starosti je bila Minka Skaberne odlikovana. Po 38 letih neplačanega dela je od leta 1956 dobivala skromno plačilo za svoje delo.

Približno pol leta pred svojo smrtjo in tik pred svojim 83. rojstnim dnem je doživela še imenovanje v pedagoškega svetnika. Popolnoma zbrana in svežega duha se je udeležila prireditve, nekaj mesecev zatem, julija 1965, pa umrla. Minka Skaberne je skupaj s prostovoljkami postavila temelje slovenske Knjižnice slepih in slabovidnih, ki je tudi poimenovana po njej.

Minka Skaberne (foto: Knjižnjica)

Danes njeno strastno poslanstvo nadaljuje ZDSSS. Po besedah Kušarja, nekateri najbolj strastni člani Zveze trdijo, da ima leto premalo dni ali vikendov, da bi se lahko udeležili vseh načrtovanih aktivnosti. »Neprecenljivo je videti, kaj pomeni nova pretvorjena knjiga v brajici ali nova številka zvočnega časopisa, kaj pomeni govoreča tehtnica za slepega, ki sam kuha, in koliko pomeni spremljevalec do zdravnika ali banke za slepo osebo.«

»Socialna aktivacija, povečana volja do življenja, pridobivanje novih znanj, aktivna uporaba sodobnih pripomočkov, nova prijateljstva, partnerstva in oblikovanje družin, priložnost za zaposlitev ali občasna dela. Takšne zgodbe in izkušnje so neprecenljive ter opravičujejo vsak cent, ki ga Fundacija FIHO nameni za izvajanje posebnih socialnih programov v Sloveniji,« je prepričan Kušar.