To je zgodba o ženski, profesorici Minki Skaberne, ki je pred 105 leti skupaj z množico prostovoljk začela prepisovati slovenske knjige v Braillov točkopis oziroma brajico zato, da bi olajšala življenje tistim, ki ne vidijo

Minka Skaberne se je rodila 10. januarja 1882 v Kranju. (foto: Arhiv Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije

V prvem letu delovanja Knjižnice, leta 1918, je Minka Skaberne, skupaj z nekaj več kot 100 aktivnimi prostovoljkami, postavila temelje slovenske Knjižnice slepih in slabovidnih. Prepisovalke so namreč pod Minkinim vodstvom v tistem letu v brajico ‘prevedle’ kar 60 leposlovnih del slovenskih pisateljev.

Rezultat enoletnega dela je bilo 150 brajevih zvezkov, vsak zvezek pa je imel 130 strani. Leta 1918 je Minka Skaberne pisala tudi pisatelju Ivanu Cankarju za dovoljenje, da se v Braillov točkopis prepišejo nekatera njegova dela. Cankar ji je odgovoril: »Čestitam Vam, velecenjena gospodična, da ste si bili dali tako vzvišeno in plemenito nalogo!«