Človek človeku – FIHO sofinancira mostove do dostojnega življenja

Kateri projekti ali dejavnosti v zadnjih dveh letih, ki jih je sofinancirala FIHO, so najbolj izboljšali dostopnost storitev za ranljive posameznike?

Naši programi vsak na svoj način ranljivim posameznikom izboljšujejo dostopnost do storitev. V zadnjih dveh letih smo največ izboljšav naredili v programu Zagovorništva, ki je že v svojem izhodišču namenjen opolnomočenju in izboljšanju dostopnosti do storitev. To smo še okrepili s sodelovanjem z Zvezo organizacij pacientov Slovenije (ZOPS), kjer je strokovni vodja član delovne skupine za dostopnost in enakopravnost, ter s sodelovanjem v drugih delovnih skupinah. Prav tako z  neprestanim razvijanjem, izboljševanjem programa ter vedno boljšim sodelovanjem z uporabniki na področju samozagovorništva in vrstniške podpore (vse to seveda velja tudi za druge naše programe).

Kaj vas žene naprej in motivira pri vašem delu kljub morebitnim težavam ali oviram?

Kljub oviram in težavam (ki jih ni malo) nam je naše delo v ponos in veselje, ker menimo, da imajo nevladne organizacije, kot je naša, ključno vlogo pri spremembah, ki so nujne, da zgradimo sistem in družbo, utemeljeno v človekovih pravicah, v kateri bodo osebe z ovirami polnopravni člani družbe.

Lahko z nami delite primer dobre zgodbe iz prejšnjega leta?

S pomočjo sredstev FIHO smo uporabniku omogočili redno vključitev v različne skupinske aktivnosti in rehabilitacijske storitve. Danes D. živi kakovostnejše življenje – ponovno je našel družbo, pridobil samozavest in se vključil v dejavnosti, ki so mu bile nekoč pomembne. Njegovo zadovoljstvo in hvaležnost sta za nas največje priznanje.

Krasen primer dobre zgodbe (in dobre prakse) sta sicer naša uporabniška biltena – Svetilnik in Utrip, ki že leta nastajata kot delo naših uporabnikov (v Utripu s pomočjo zaposlenih), ki sestavijo uredniški odbor, prispevajo članke, poezijo in fotografije. Biltena se vsako leto bolj razvijata in vidno napredujeta ter sta odlična promocija sposobnosti naših uporabnikov. Prispevata h gradnji samozavesti, vključenosti, ustvarjalnosti ter sta hkrati most do vseh, ki so povezani z našim društvom.

Več o biltenih preberite tukaj https://altra.si/izsla-sta-biltena-drustva-altra-svetilnik-in-altrin-utrip-kjer-vsak-sije-in-utripa-v-sebi-in-za-ves-svet/ in https://altra.si/bilteni/.

Kateri projekti ali dejavnosti v zadnjih dveh letih, ki jih je sofinancirala FIHO, so najbolj izboljšali dostopnost storitev za ranljive posameznike?

Programi zadnjih dveh let, ki jih je sofinancirala FIHO, so imeli ključno vlogo pri izboljšanju dostopnosti storitev za osebe s težavami v duševnem zdravju. Posebej izpostavljamo naše dnevne centre, svetovalne storitve in programe psihosocialne rehabilitacije, ki so razširili svoj doseg tako po regijah kot tudi po načinih izvajanja.

Veliko smo naredili tudi s terenskim delom, s katerim dosegamo posameznike, ki zaradi geografskih, socialnih ali psihičnih ovir težko dostopajo do pomoči. S pomočjo sredstev FIHO smo se lahko hitreje odzivali na potrebe uporabnikov ter jim ponudili bolj individualiziran pristop.

Veliko predstavljajo tudi naši programi preventive in izobraževanja, s katerimi širimo ozaveščenost o duševnem zdravju, zmanjšujemo stigmo in ustvarjamo prostor za odprt pogovor. Delavnice, predavanja in druge izobraževalne vsebine izvajamo v lokalnih skupnostih, šolah in organizacijah ter tako dosegamo tudi tiste, ki sicer ne bi posegli po klasičnih oblikah pomoči.

Kaj vas žene naprej in motivira pri vašem delu kljub morebitnim težavam ali oviram?

Naša glavna motivacija izhaja iz neposrednega stika z ljudmi, ki jim pomagamo. Ko vidimo, kako nekdo postopoma ponovno zaživi, vzpostavi stik s seboj in okolico ter začne verjeti vase, to daje našemu delu globok smisel.

Zavedamo se, da naš trud ne vpliva le na posameznika, temveč tudi na njegovo družino, prijatelje in skupnost. Kljub številnim izzivom – kadrovskim, finančnim in družbenim – nas vodi občutek odgovornosti in pripadnosti. Navdihujejo nas zgodbe naših uporabnikov, njihova odpornost, pogum in volja. Njihovi uspehi so tudi naši uspehi.

Lahko z nami delite primer dobre zgodbe iz prejšnjega leta?

V sodelovanju s Slovensko filharmonijo smo 5. oktobra 2024 pripravili prav poseben koncert za otroke z naslovom Poslušajmo čustva. Oba termina v Dvorani Marjana Kozine v Ljubljani smo razprodali, ambasador dogodka pa je bil Varuh človekovih pravic Republike Slovenije, gospod Peter Svetina.

Program je vseboval klasične skladbe, ki so pripovedovale o različnih čustvih – od veselja in radosti do strahu in žalosti. Dogodek sta povezovala dr. Katarina Habe in Franci Krevh, ki sta z otroki raziskovala vprašanja o čustvih – kaj so, kako jih prepoznamo in kako jih izrazimo. Glasba je postala most med notranjim doživljanjem in skupnim razumevanjem. Koncert je bil več kot le umetniški dogodek – bil je čustveno in izobraževalno doživetje, ki je otrokom pomagalo razvijati čustveno pismenost ter globlje razumevanje sebe in drugih.

Kateri projekti ali dejavnosti v zadnjih dveh letih, ki jih je sofinancirala FIHO, so najbolj izboljšali dostopnost storitev za ranljive posameznike?

Program Psihološko svetovanje odraslim, parom in družinam je namenjen vsem odraslim v akutni čustveni stiski. Brezplačno nedirektivno psihološko svetovanje je brez zdravstvene izkaznice ali napotnice dostopno vsem uporabnikom v roku do treh tednov. V mreži 18 psiholoških svetovalnic po vsej Sloveniji visoko in strokovno usposobljeni svetovalci (psihologi, socialni delavci, psihoterapevti) skladno z Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja v psihološkem svetovanju lajšamo psihosocialne stiske uporabnikom.

Naš cilj je preventiva v duševnem zdravju – zmanjševanje posledic čustvenih stisk, ki bi ob poglobitvi lahko privedle do duševnih motenj, odmika iz delovnega in socialnega okolja, nasilja, samomorilnega vedenja. Težave v medosebnih odnosih, v službi ali pri študiju lahko povzročijo hude psihične težave, če je klient v njih osamljen in brez hitre strokovne pomoči. Komunikacija v družinah je v času družbenih stisk še posebej na preizkušnji, v že sicer nefunkcionalnih družinah se zaradi dodatnih napetosti hitro lahko prevesi v verbalno, psihično in tudi telesno nasilje. Svetovanja eno- in dvostarševskim ter sestavljenim družinam pokrivajo področja, ključna za preventivo v duševnem zdravju. Taka svetovanja so redka, dodatna ovira je, da so težko dostopna uporabnikom, ki si ne morejo omogočiti plačljive storitve. Vedno večje je zanimanje uporabnikov in ustanov, ki nam pare in družine napotujejo.

Naše svetovalnice zapolnjujejo vrzel med zasebnimi psihoterapevtskimi storitvami, ki so večini uporabnikov težko dosegljive, in storitvami zdravstvene mreže, kjer so čakalne dobe dolge, storitev pa je časovno in strokovno omejena. Zmanjšujemo socialno in zdravstveno ogroženost ter izključenost zaradi regijskih in finančnih pogojev uporabnikov. Dostopni smo uporabnikom, v sicer z zdravstvenimi storitvami slabše pokritih regijah – koroška, spodnjeposavska in prekmurska, na dežurnem telefonu pa smo na voljo vsem prebivalcem.

Program je uveljavljen in ga izvajamo na 18 lokacijah po Sloveniji – v Ljubljani  (od leta 2006), Celju (2010), Kranju (2021), Sevnici, Laškem, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Postojni in Novi Gorici (2015), Kopru (2017), Idriji, Mariboru in Zagorju ob Savi (2018), Novem mestu (2020), Tolminu, Mozirju in na Jesenicah (2021) ter v Velenju (2023). V prvem letu smo opravili 800 svetovanj, lani pa že več kot 7000. S svetovanji in dežurnim telefonom smo pomagali več kot 3000 uporabnikom.

Polovici uporabnikov predstavljamo prvo oblika pomoči – vrata v sistem. Ker so v najbolj zapostavljenih regijah tudi prispevki njihovih občin najmanjši, so sredstva FIHO ključen stabilen prihodek, ki vsaj delno omogoča ohranitev svetovalnic.

Izvajamo tudi program Psihološko svetovanje mladostnikom med 14 in 18 letom. Težave v medosebnih odnosih, v šoli in družini lahko povzročijo hude psihične težave, če so mladostniki v njih osamljeni in brez hitre strokovne pomoči. Program smo začeli septembra 2022, ker smo v družinah in pri študentih zaznali občutno poslabšanje duševnega zdravja med in po epidemiji. Poraslo je število mladih, ki trpijo zaradi identitetne krize, medosebnih odnosov, nasilja v družini in zunaj nje, tesnobe ter depresije. Starši so poročali o podobnem poslabšanju pri mlajših otrocih in o zasedenosti zdravstvenega sistema ter dolgih čakalnih vrstah na psihološko pomoč. Vzpostavili smo osem svetovalnic (Ljubljana, Kranj, Celje, Portorož, Zagorje, Idrija, Velenje in Slovenj Gradec), strokovno ekipo, sistem naročanja, supervizij, mentorstva in izobraževanja, strokovnega ter poslovnega vodenja. Lani smo opravili več kot 600 svetovanj za 150 uporabnikov. Potrebe po takem programu so velike in podpora FIHO ključna.

Kaj vas žene naprej in motivira pri vašem delu kljub morebitnim težavam ali oviram?

Najbolj nas motivira izboljšanje psihičnega počutja naših klientov. Anonimna spletna anketa kaže, da so zadovoljni z našim programov (ocena je 4,6 od 5).

Več o delovanju centra za psihološko svetovanje Posvet Slovenskega združenja za preprečevanje samomora preberite v tej zloženki.

Kateri projekti ali dejavnosti v zadnjih dveh letih, ki jih je sofinancirala FIHO, so najbolj izboljšali dostopnost storitev za ranljive posameznike?

Društvo »VEZI« je nevladna humanitarna organizacija in deluje v javnem interesu na področju duševnega zdravja v skupnosti. Izvaja javne socialnovarstvene programe, usmerjene v psihosocialno rehabilitacijo oseb s težavami v duševnem zdravju. Ključni programi, ki jih izvajamo, vključujejo Mrežo dnevnih centrov in Mrežo stanovanjskih skupin, s čimer prispevamo k večji dostopnosti storitev za ranljive posameznike v skupnosti.

V zadnjih dveh letih je FIHO sofinancirala pomembne projekte za izboljšanje dostopnosti storitev:

1. likovna kolonija v Štanjelu, ki omogoča izražanje skozi umetnost in krepi socialno vključenost;

2. program psihosocialne rehabilitacije, ki vključuje celostno podporo posameznikom pri vsakodnevnem življenju in premagovanju stisk;

3. program promocije in založništva, s katerim ozaveščamo javnost o pomenu duševnega zdravja in zmanjšujemo stigmo;

Ti projekti so posameznikom omogočili boljše vključevanje v skupnost ter dostop do strukturiranih in prilagojenih aktivnosti.

Kaj vas žene naprej in motivira pri vašem delu kljub morebitnim težavam ali oviram?

Naša največja motivacija je pozitiven vpliv na življenja posameznikov, ki se vključujejo v naše javne socialnovarstvene programe. Vsaka zgodba o napredku in večanje notranjih moči posameznika potrjuje pomembnost našega vsakdanjega dela. Kljub izzivom, kot so finančne omejitve in stigma duševnih težav, nas naprej ženejo rezultati, ki jih dosegamo pri uporabnikih – njihovo izboljšano duševno stanje, večja samostojnost in boljša kakovost življenja.

Lahko z nami delite primer dobre zgodbe iz prejšnjega leta?

Uporabnik, ki se je več let soočal s hudo socialno izolacijo in tesnobo, je s pomočjo vključitve v JSV-program Mreža dnevnih centrov pridobil veščine za samostojno življenje. Skozi strukturirano podporo in sodelovanje v programu je našel nov način izražanja, izboljšal svoje socialne veščine in se vključil v lokalno skupnost. Danes živi samostojno in aktivno sodeluje v društvenih dejavnostih. Ko je prvič prestopil prag dnevnega centra za duševno zdravje, je bil v težkem položaju. Po več letih boja s tesnobo in depresijo se je počutil osamljeno, negotovo in brez jasne poti naprej. Njegovi odnosi s prijatelji in družino so bili skrhani, samostojno življenje pa se mu je zdelo nepredstavljivo.

S pomočjo zaposlenih, strokovnih delavcev in mentorjev je razvil strategije ter veščine za soočanje s stresom, se naučil organizacije vsakodnevnih opravil in izboljšal svoje komunikacijske spretnosti. Skupinske aktivnosti, kot so kuharske delavnice in treningi socialnih veščin, so mu omogočile, da se je počutil sprejetega in ponovno vzpostavil stik z drugimi. Z majhnimi koraki je začel graditi svojo prihodnost.

Izsek iz zgodbe Grozdana Valečiča:

»Prav mi je prišlo splošno znanje, najbolj pa odlomki iz knjig in časopisov, ki sem jih zbrane obdržal doma. Poleg skupinskega dela, sem deležen tudi individualnega dela. Na individualen pristop sem se nekaj časa navajal, saj mi ni bil poznan. S časoma sem ugotovil, da s pomočjo načrta, lahko dosežem pomembne cilje, seveda z dosego majhnih korakov, ki so zelo pomembni. Individualno delo mi pomaga na vseh življenjskih področjih in danes si težko predstavljam življenje brez te možnosti. Zato sem zelo zadovoljen in hvaležen, saj sem se veliko novega naučil. Največji pomen pa pripisujem osebnemu napredku, saj sem danes sposoben veliko zadev sam urediti, pravočasno prepoznati in se pravočasno obrniti na koga, ki mi lahko priskoči na pomoč. Vsak dan se znova spoznavam, kar mi zelo pomaga v vsakdanjem življenju. Veliko boljše komuniciram, saj vem kaj želim. Potemtakem sem tudi veliko bolj zadovoljen, veliko bolj pa so zadovoljni tudi ljudje okoli mene. V društvu sem zadovoljen in čutim pripadnost. Zame je to sedaj druga družina… naj se popravim - prva družina, saj so stiki s sorodstvom izzveneli oz. so izjemno redki. Tu sem našel prava prijateljstva tako sta se družba in prijateljstvo izkazali za pomembno vrednoto v mojem življenju.« (Glasilo Metuljček, Glasilo za promocijo duševnega zdravja, stran 245, št. 51, letnik 2024).

S pomočjo FIHO lahko nadaljujemo svoje poslanstvo ter zagotavljamo programe in druge vsebine, ki ljudem omogočajo dostojno življenje in vključevanje v družbo.