Nataša Sorko: »Tukaj smo zaradi posameznika, ki se je znašel v stiski«

Nataša Sorko je predsednica Sveta FIHO, družinska terapevtka, ki deluje v društvu Žarek upanja ter predsednica Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije. V intervjuju je spregovorila o svojem delu, pomenu FIHO za slovensko družbo, vse bolj poglobljenih stiskah ljudi ter delovanju FIHO.

Lahko na kratko predstavite svojo poklicno pot in kako vas je vodila do predsedovanja Svetu fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij?

Sem Nataša Sorko, univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja. Od leta 2002 sem redno zaposlena v društvu Žarek upanja, kjer se ukvarjamo s pomočjo osebam, ki imajo težave zaradi pitja alkohola in njihovim pomembnim bližnjim. Zadnji dve desetletji sem tako svojo profesionalno pot namenila strokovnemu delu s to ranljivo skupino, raziskovanju na tem področju in načrtovanju novih aktivnosti glede na potrebe te populacije.

Hkrati sem bila ves ta čas aktivna tudi na področju socialnega varstva kot zunanja strokovna sodelavka Socialne zbornice Slovenije. Dva mandata sem bila tudi članica upravnega odbora Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije, zdaj pa sem drugi mandat predsednica Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije. Po tem, ko sem bila izvoljena za svetnico FIHO, je iz foruma prišla tudi pobuda, da bi morda kot predsednica Sveta FIHO lahko prispevala k povezovanju humanitarnih organizacij in širše.

Kako vam znanje s področja družinske terapije in socialne pedagogike in izkušnje iz prakse, ki ste jih našteli, pomagajo pri vašem delu v FIHO?

V tekočem mandatu Sveta FIHO nam je uspelo vzpostaviti dobro delovno klimo, kar pripisujem tudi svojim izkušnjam na področju dela z ljudmi. Seveda k temu pomembno prispeva znanje psihoterapije, saj so tako moji odzivi lahko takšni, da spodbujajo sodelovanje, kompromise in dogovore. Že po naravi sem takšen človek, da si želim iskati rešitve na miren način in če se le da brez napetih situacij. Tako poskušam v največji možni meri prispevati, da delo fundacije poteka čim bolj strnjeno in na temelju dogovorov z invalidskimi in humanitarnimi organizacijami. Da nam to dobro uspeva, kaže tudi učinkovitost na sejah Sveta FIHO.

Zakaj je pomoč FIHO za slovensko družbo tako pomembna?

FIHO povezuje invalidske in humanitarne organizacije, v katere se vključujejo posamezniki, katerih število merimo v sto tisočih. Gre torej za precejšen del slovenske populacije. To kaže, da je FIHO zelo pomemben, ker vstopa v življenje najbolj ranljivih skupin prebivalcev. Pri tem nismo pomembni svetniki FIHO, prav tako nismo pomembne organizacije, ampak so pomembni posamezniki, uporabniki te pomoči. Vsi mi smo tukaj zaradi posameznika, ki se je znašel v stiski. Zato moramo svoja dejanja, ravnanja in razmišljanja usmerjati v to, kaj s svojimi dejanji, akcijami in potezami lahko naredimo, da bo svet tega posameznika boljši in da bo njegovo življenje boljše, kakovostnejše in človeka vredno.

Kakšnih stisk je po vaši oceni v Sloveniji trenutno največ?

Živimo v zelo zahtevnih časih, v katerih posamezniki in družine potrebujejo zelo veliko različnih znanj in kompetenc, da se lahko spopadajo z vsakdanjikom. Zdi se mi, da so trenutno v Sloveniji najpogostejše težave na področju duševnega zdravja. Veliko je sicer tudi drugih izzivov, a vsepovsod, ne glede na to, kaj je v ospredju – invalidnost, zasvojenost, nasilje, kronična bolezen … – je zadaj posameznik, ki se je znašel v situaciji, ki mu predstavlja stisko, na katero se ne zmore ustrezno odzvati in potrebuje pomoč, intervencijo, spodbudo, podporo, razumevanje. Včasih pomaga že to, da mu nekdo prisluhne, se z njim pogovori, da ima ta človek občutek, da je vreden, ker si je nekdo vzel zanj čas, ga slišal in mu skušal po najboljših močeh pomagati. Že to, da ta oseba dobi ponotranjen občutek, da ni sama, da je bila razumljena, slišana, ne glede na rezultat, kaj se potem v nadaljevanju zgodi, se mi zdi, da je tisto, kar v bistvu največ šteje. S tem se pogosto srečujejo tudi zaposleni in prostovoljci v invalidskih in humanitarnih organizacijah.

Stroka ugotavlja, da je število uporabnikov, ki potrebujejo pomoč, vedno več in da so stiske, ki jih doživljajo vedno bolj kompleksne. Kako FIHO naslavlja te izzive?

Število različnih uporabnikov ne narašča toliko kolikor narašča poglobljenost stisk. Zato morajo organizacije, ki pridobivajo sredstva Fiho na invalidski in humanitarni strani, svoje dejavnosti, programe in storitve prilagoditi tako, da odgovorijo na čim več različnih stisk. Definitivno se strinjam, da so stiske bolj poglobljene in raznovrstne, to pri svojem delu ugotavljajo tudi invalidske in humanitarne organizacije. Za nudenje ustrezne pomoči tem osebam so tako vse bolj potrebni strokovnjaki različnih strok.

Če izhajamo samo iz zadnjih poplav: Tam smo videli, da so ljudje najprej potrebovali materialno pomoč – streho nad glavo, hrano, obleko. Danes pa se ugotavlja, da so ti ljudje v poglobljeni duševni stiski in potrebujejo strokovno pomoč. Tu se vidi, da organizacije potrebujejo visoko usposobljene strokovnjake, ki zmorejo odgovoriti na te stiske ter jim pomagati s pogovorom, svetovanjem, vključitvijo v različne programe, ki so zanje primerni ter vsemi storitvami, ki sodijo zraven. To je gotovo danes drugače kot je bilo pred leti, ko so bili programi veliko bolj enosmerni.

Kako v FIHO izbirate projekte in organizacije, ki jih financirate?

FIHO ima izdelano metodologijo, na podlagi katere komisija na področju invalidskih ali humanitarnih organizacij pregleda vse programe, jih oceni s kriteriji, ki so za vse organizacije enaki in objavljeni tudi v razpisu. Potem pa tiste, ki izpolnjujejo pogoje, tudi financira glede na izhodišča, ki so izpostavljena že v razpisu. Istovrstni programi se primerjajo med seboj in komisiji skušata narediti, kar lahko, da bi FIHO v čim večji meri podprl programe. Naredi se analiza obstoječih programov, financirajo pa se tudi novi programi in organizacije. Predvsem na področju humanitarnih organizacij je iz leta v leto več novih organizacij, ki naslavljajo nove situacije, nove ranljive skupine uporabnikov, pojavljajo se nove skupine kroničnih bolnikov ter, ki vsekakor tudi potrebujejo podporo in sredstva FIHO.

Kako zagotavljate, da sredstva resnično dosežejo tiste, ki jih najbolj potrebujejo?

Z upoštevanjem sprejete metodologije in kriterijev, ki so za vse organizacije enaki. Nič ni prepuščeno naključju. FIHO opravlja tudi nadzore v organizacijah, v katerih se pregleda tako vsebinski kot tudi finančni del, vključenost uporabnikov, spremljanje programov ter kaj je financiranje FIHO doprineslo k delovanju te organizacije. Poleg tega je FIHO izjemno pomemben tudi zato, ker je eden izmer redkih virov sredstev za financiranje naložb za organizacije. Te lahko na razpisu kandidirajo za naložbe, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih programov – vozila, računalnike, opremo za prostore, stanovanjsko enoto … Tudi tukaj imamo izdelane posebne kriterije. To pomeni, da posamezna organizacija za nakup računalnika dobi določeno vrednost in tako za posamezno napravo oz. naložbo iste vrste vse organizacije prejmejo višino sredstev do zgornje določene meje za posamezno naložbo. Tudi tukaj tako ne prihaja do razlik v financiranju organizacij.

Kateri so največji izzivi, s katerimi se FIHO srečuje pri tem svojem delu, t. j. financiranju organizacij?

Fundacija razdeljuje predvsem sredstva od koncesnin Loterije Slovenije in (so)financira programe, delovanje in naložbe invalidskih in humanitarnih organizacij. Največji izziv je, da so potrebe vedno večje, zato bi si želeli tudi več finančnih sredstev, s katerimi bi lahko še bolj odgovorili na potrebe na terenu.

FIHO je v zadnjem mandatu skrben tudi glede priporočil računskega sodišča, protikorupcijske komisije in uspešno odgovarjamo na njihove zahteve. Tudi poročila za državni zbor so bila pripravljena zelo hitro. Skratka, tudi delovanje fundacije navzven je vse bolj zgled dobre prakse. Pozitivnost delovanja je prepoznana tudi navzven, kar je bil tudi eden izmed ciljev tega mandata.

FIHO oktobra pripravlja dogodek Partnerstvo za prihodnost, ki bo v razpravi o pomenu FIHO in njegove pomoči ter potrebe po dodatnih sredstvih za pomoč združil stroko, politiko in gospodarstvo. Kakšno sporočilo želite z dogodkom prenesti sodelujočim in širši javnosti?

Vsi od družbe, v kateri živimo, nekaj tudi prejmemo nazaj. Zato je tudi naša družbena odgovornost, da če zmoremo, v obdobju, ko zmoremo, en delček tega družbi tudi vrnemo nazaj. Pomembno je namreč, da prepoznamo ranljive skupine posameznikov, ki so vključeni v programe, ki jih financira FIHO, saj gre za ljudi, ki sami ne zmorejo poskrbeti zase in potrebujejo pomoč, da lahko zaživijo dostojno, človeka vredno življenje. Velikokrat za to ni potrebno zelo veliko, ampak kljub vsemu brez sodelovanja med vsemi deležniki te pomoči ni mogoče zagotoviti. Pomembno je, da smo  med seboj povezani. Le povezani bomo namreč dovolj močni, da bomo kos vsem izzivom.

Kakšna je vaša vizija za prihodnost FIHO?

Želim si, da bi invalidske in humanitarne organizacije delovale složno. Ni namreč jasne ločnice med tem, kdo je lahko uporabnik invalidske in kdo humanitarne organizacije. Uporabniki storitev humanitarnih organizacij lahko imajo status invalida in obratno.

Pot FIHO mora slediti povezanosti, sodelovanju, sklepanju kompromisov, pogovoru in iskanju rešitev. Naš pogled mora biti usmerjen k posamezniku, ne k organizaciji. Le tako bodo tudi odločevalci, gospodarstveniki in javnost prepoznali naše poslanstvo in željo sodelovati z nami v pomoči najbolj ranljivim. Tu smo, da ustvarjamo boljšo družbo za vse, danes in za prihodnje generacije.