Zakaj smo se odločili za izobraževanje? Ker dobro pripravljeno letno poročilo predstavlja temelj za uspešno prijavo na javni razpis v naslednjem letu, na podlagi katerega komisija ocenjuje vloge oziroma prijavljene programe.

Kakovost poročanja neposredno vpliva na prihodnjo podporo organizacijam, in ker želimo tem zagotoviti čim več možnosti, si prizadevamo, da odpravijo neskladja in pomanjkljivosti, ki vplivajo na točnost in verodostojnost oddanih vlog za razpisana sredstva.

Nekatere najpogostejše pomanjkljivosti poročil iz preteklih let in nasveti za izpolnjevanje

1. Neskladja pri navajanju vodij programa
2. Manko opisa konkretnih vsebin ali dejavnosti – ne posplošujte, ampak opišite, katere aktivnosti ste izvajali v preteklem letu (večinoma gre za prepise informacij iz vloge v prihodnjiku)
3. Nepopolno izpolnjen opisni stroškovnik – vnesite podrobne informacije, kot so število zaposlenih, material, prevozi in storitve, ter jih natančno opredelite
4. Neskladja med opisano vsebino in izbrano skupino uporabnikov – vsebina mora natančno odražati dejanske aktivnosti za določeno skupino uporabnikov (če ste izbrali skupino 'bolniki', mora biti vsebina poročila usklajena z njo)
5. Izbira napačnih storitev znotraj izbrane skupine uporabnikov – vljudno vas pozivamo, da ob oddaji poročil natančno preberete komentarje in izberete najprimernejšo storitev za svoj program

Zadnji dve leti smo spremljali programe in potrebe organizacij ter temu ustrezno posodobili šifre za opise storitev z dodatno vsebino, tako da je podrobneje razdelano, kaj sodi k posamezni storitvi. Osredotočali smo se na posamezne skupine uporabnikov ter opisali ključne aktivnosti in storitve, ki jih organizacije nudijo tem uporabnikom. Poudarili smo različne vrste programov in njihovo strukturo ter podrobno razložili minimalne prisotnosti uporabnikov.

Narava dela različnih organizacij zahteva natančno klasifikacijo in podrobno utemeljitev, da lahko pomoč izvajajo učinkovito in da so njihovi prijavljeni programi ustrezno ovrednoteni.

Do dokumenta, ki velja tako za invalidske kot humanitarne organizacije, lahko dostopate na naši spletni strani v razdelku Informacije – Akti in zakonodaja oziroma prek povezave chrome-extension://efaidnbmnnnibpcajpcglclefindmkaj/https://www.fiho.si/files/datoteke/akti/navodilo-za-uporabo-meril-pri-ocenjevanju-s-prilogama-19-9-2024-cistopis-docx.pdf. Če potrebujete več informacij, smo v aplikaciji dodali tudi razdelek Pomoč.

Vaša vprašanja

Kaj je treba zapisati v opisno opredelitev stroškov v okviru stroškovnika?

Pomembno je, da jasno opredelite glavne vire stroškov, povezanih s projektom, in njihovo vrednost:

• stroške dela (npr. število zaposlenih, vključenih v projekt, povprečen strošek dela na zaposlenega),
• stroške materiala (npr. oprema) in
• stroške storitev (npr. prevozi, nočitve ali zavarovanja).

Pomembno je, da opišete glavnino stroškov, ki oblikujejo skupno vrednost projekta ali programa. Tako bo komisija lažje razumela višino in porazdelitev stroškov.

Ali spadajo nekemične zasvojenosti v enako skupino programov kot kemične zasvojenosti?

Da, v to skupino spada vse, kar vključuje element zasvojljivosti.

Kako obravnavati dva sklopa v programu, ki imata različne uporabnike?

Če imate različne skupine uporabnikov, ki jih ni mogoče združiti, je smiselno razmisliti o dveh ločenih programih. Priporočamo, da ustvarite samostojne programe za denimo otroke in odrasle, saj so cilji teh uporabnikov zelo različni. Če so njihove potrebe podobne, razmislite o tem, da več storitev združite v en program.

Kako poteka izračun števila storitev?

Upoštevati je treba različne pogoje ter vsako storitev zabeležiti in izračunati število glede na trajanje in število uporabnikov. Če gre za na primer namestitveno storitev, kot je varna hiša, spremljamo, koliko dni je uporabnica prisotna (90 dni = 90 dni storitev). Pri skupinah za samopomoč upoštevamo število izvedenih skupin v letu (1 skupina/mesec = 12 storitev/leto). Če je seminar izveden za 60 uporabnikov, bo to 60 storitev.

Kako se štejejo storitve za uporabnike dnevnega centra, če so prisotni v različnih časovnih intervalih?

Pri dnevnem centru se storitve štejejo glede na prisotnost uporabnikov po urah. Če je nekdo prisoten manj kot tri ure, velja to kot druga storitev, nepovezana z dnevnim centrom. Vsak dan, ko je uporabnik prisoten vsaj tri ure, je opredeljen kot ena storitev ne glede na to, ali je šlo za delavnico ali drug program.

Kako se štejejo storitve, če ima uporabnik različne aktivnosti znotraj programa?

Glede na pogostost posameznih aktivnosti – če izvajate pet delavnic dnevno, kjer vsak uporabnik obiskuje le eno, se to šteje kot ena storitev na uporabnika. V primeru stalne, tedenske prisotnosti uporabnikov, se šteje glede na pogostost izvedenih aktivnosti, na primer število tedenskih ali mesečnih srečanj.

Kako obravnavati situacijo, ko se uporabnik po informativnem pogovoru odloči, da ne bo več sodeloval?

Če uporabnik pride na informativni pogovor, vendar se nato odloči, da ne bo nadaljeval, se to šteje kot ena storitev, vendar se ta oseba ne šteje več kot del dnevnega centra. Storitev se obravnava kot enkraten obisk, če uporabnik ni del stalnega programa. Če se kasneje odloči za udeležbo na drugih delavnicah, se te štejejo kot ločene storitve, povezane z drugimi programi.