Zgodbe upanja: leto dosežkov humanitarnih in invalidskih organizacij
Letos so pomembne mejnike v svojem delovanju dosegli Zveza klubov zdravljenih alkoholikov Slovenije, Slovenska Karitas, Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije in Društvo Projekt človek. Skupaj so pomagali več tisoč ljudem, vključno z družinami, prizadetimi zaradi poplav, ter spodbujali prostovoljstvo in vključevanje. Zavezanost podpori svojcem, opolnomočenju posameznikov ter ozaveščanje skupnosti o pomembnosti solidarnosti in vključujoče družbe ostajajo njihovi ključni cilji tudi v prihodnjem letu.
V Zvezi klubov zdravljenih alkoholikov Slovenije so ponosni, da so s programi letos pomoč nudili skoraj 800 ljudem v stiski. V prihodnjem letu želijo nadaljevati delo ter izvajati kakovostne programe za pomoč posameznikom in družinam v stiski ter uspešno širiti meežo pomoči: »Naša želja je, da bi naši uporabniki zmogli reševati svoje stiske in težave brez alkohola.«
![]() |
V Slovenski karitas so ponosni, da vsako leto uspešno odgovorijo na materialne stiske več kot 111 tisoč ljudi: »Posebej nas razveseljuje rast prostovoljstva med mladimi, njihova inovativnost in zavzetost. Zahvaljujemo se več kot 10 tisoč prostovoljcem, ki soustvarjajo naše delo. Letos smo več kot 600 družinam, ki so jih prizadele poplave, pomagali s podporo posameznikov, podjetij in ustanov v višini 3,1 milijona evrov. Kot zelo pomembno poudarjajo tudi več kot 800 terenskih obiskov s strokovnim psihosocialnim svetovanjem prizadetim družinam: »Posebej se zahvaljujemo Karitas Poljske in Nemčije za njihov prispevek,« pravi generalni tajnik Peter Tomažič. |
Njihov ključni cilj za prihodnje leto je vzpostavitev mreže skupnostnih centrov na regionalni ravni, ki bodo svojcem omogočili podporo pri dolgotrajni negi in oskrbi bližnjih z različnimi oblikami pomoči, od skupin in delavnic do sodelovanja z javnimi in zasebnimi institucijami.
Peter Tomažič iz Slovenske karitas je prepričan: »Praznični čas je lahko tudi veselje in zahvala za vse, kar imamo, za prijatelje, družino, delo, skupnost ter tudi za nemalo, kar smo prejeli v življenju. Ob tem lahko tako življenje zaželimo tudi vsem, ki so v težavah in stiskah, ter po svojih močeh pomagamo s prijaznostjo, prostovoljstvom in konkretnim prispevkom.«
|
![]() |
»Vse izzive lahko premagamo le skupaj, ob spoštovanju medsebojnih razlik in nazorov!« je prepričan Emir Okanović.
Na fotografiji utrinki z izleta Društva Projekt človek.
Maja Srdarev iz Društva Projekt človek je ponosna na letošnje dosežke: »V letu 2024 nas navdihuje, da za zasvojene starše in njihove otroke ustvarjamo varen prostor. Učimo jih, kako si strukturirati vsakdanje življenje, spodbujamo jih k zamenjavi nezdravih navad z zdravimi in k iskanju načinov za imeti se dobro v treznosti. Obenem jih z zgledom in besedo ozaveščamo o primernih starševskih prijemih.« Poseben poudarek so letos namenili delu s svojci in uporabniki. Dvakrat mesečno so zanje organizirali podporne in psihoedukativne skupine ter dvakrat letno družinski dan za uporabnike, svojce in delavce.
Otroke svojih uporabnikov spodbujajo k vključevanju v interesne dejavnosti in tabore. V primeru posebnih okoliščinah jih usmerjajo tudi v vključitev k podpornim skupinam drugih ustanov. Stike se trudijo ohranjati tudi z nekdajnjimi uporabniki, zato letno organizirajo dogodke, na katere jih povabijo.
»V prihodnjem letu želimo nadaljevati delo in ob tem svoj poklic doživljati kot poslanstvo, ne službo,« si želijo v Društvu Projekt človek.
Ker v prazničnem času veliko pozornosti namenimo skupnosti, sočutju in pomoči drugim, Maja Srdarev poudarja: »Vzdušje je lahko priložnost za ozaveščanje o pomembnosti in vplivu našega dela na življenja tistih, ki potrebujejo pomoč. Z majhnimi dejanji, kot so donacije, prostovoljstvo ali širjenje informacij, lahko posamezniki postanejo del sprememb. Prazniki nas opominjajo, da je solidarnost ključna za trajne izboljšave – to razmišljanje lahko prenesemo v preostanek leta. Naš cilj je spodbuditi ljudi, da prepoznajo svojo vlogo pri gradlji bolj vključujoče in podporne družbe, ne le v prazničnem času, ampak vsak dan.«