Zveza paraplegikov praznuje 55 let: zgodba o vztrajnosti in sodelovanju
Zveza paraplegikov Slovenije letos obeležuje 55 let delovanja. Predsednik zveze Dane Kastelic, sicer tudi državni svetnik, je v pogovoru razkril ključne dosežke preteklega leta, izzive, s katerimi se soočajo, in načrte za prihodnost. Od odpravljanja arhitekturnih ovir in spodbujanja športa do sodelovanja z gospodarstvom in lokalnimi skupnostmi. Pomembno podporo pri svojem delu zveza prejema tudi od Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, ki s svojim prispevkom zagotavlja stabilnost ključnih programov.
Na kaj ste letos najbolj ponosni kot predsednik Zveze paraplegikov Slovenije?
Letos obeležujemo 55 let delovanja in smo ena najstarejših organizacij, ki združuje osebe s poškodovano ali obolelo hrbtenjačo. Letošnji dosežki so rezultat večletnega dela, ki včasih obrodi sadove šele v določenem obdobju. Veseli smo, da smo v letu 2024 tako na ravni zveze kot na ravni devetih lokalnih društev uspešno izvedli vse programe za naše člane. Poleg tega izvajamo posebne socialne programe na državni ravni. Zahvaljujemo se FIHO, ki s sofinanciranjem zagotavlja stabilen vir sredstev za neprekinjeno izvajanje teh programov.
Pomemben poudarek je bil letos na rehabilitaciji, ki je ključna za ljudi s poškodovano hrbtenjačo. Glavnino smo izvedli v Domu paraplegikov Pacug, ki je popolnoma prilagojen za rehabilitacijo gibalno oviranih oseb, in delno v drugih slovenskih zdraviliščih. Sprejeli smo rekordnih 80 novih članov, kar je hkrati skrb vzbujajoče zaradi števila poškodb, a tudi znak zaupanja v naše delo, da se vključujejo k nam. Novim članom nudimo informativno podporo že med rehabilitacijo.
Posebno pozornost namenjamo odpravljanju arhitekturnih ovir v njihovih domovih, za kar imamo zaposlenega arhitekta. Prav tako spodbujamo šport in rekreacijo, kar pozitivno vpliva na zdravstveno stanje naših članov. Naši vrhunski športniki, kot sta letošnja paralimpijska prvakinja Živa Lavrinc in paralimpijski prvak Franček Gorazd Tiršek, so naši motivatorji za nove člane, da vidijo, kako veliko lahko dosežejo kljub invalidnosti.
Poleg tega imajo člani in drugi invalidi na voljo storitve osebne asistence ter številne počitniške kapacitete, prilagojene našim članom in njihovim družinam. S tem jim omogočamo, da v prilagojenem okolju kakovostno preživljajo čas, bodisi v skupinah bodisi individualno. Veseli nas, da se vedno več članov udeležuje dogodkov, ki jih pripravljamo v teh domovih. Tako na vseh področjih stremimo k temu, da vsako leto naredimo korak naprej in našim članom omogočimo kakovostnejše življenje.
Kako ste letos utrjevali sodelovanje z zunanjimi organizacijami, ki podpirajo družbeno odgovornost in si prizadevajo za destigmatizacijo ter dostojno življenje vseh posameznikov?
Zelo aktivno smo utrjevali sodelovanje z različnimi organizacijami tako na državni kot na mednarodni ravni. V slovenskem prostoru smo proaktivni v Nacionalnem svetu invalidskih organizacij, Svetu za invalide in Državnem svetu, kjer pozorno spremljamo zakonodajo, ki vpliva na gibalno ovirane invalide in druge. To nam omogočata močna strokovna služba in povezanost z drugimi invalidskimi organizacijami.
Na mednarodni ravni smo že od leta 2006 ustanovni člani Evropske zveze paraplegikov - ESCIF in imamo stalnega predstavnika v njenem vodstvu. Tako sodelujemo z drugimi organizacijami in ustanovami, kar prispeva k širjenju znanja, idej in izmenjavi dobrih praks.
Poleg tega odlično sodelujemo z Univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom Soča, kjer imamo svoj oddelek za poškodbe in obolenja hrbtenjače. Redna mesečna srečanja s pacienti na tem oddelku jim odstirajo predsodke o invalidnosti, hkrati pa jih seznanjamo z programi, kjer se lahko sami aktivno vključijo ter čim prej zaživijo samostojno in kakovostno življenje.
S svojo prisotnostjo in partnerstvom tako na državni kot mednarodni ravni krepimo prepoznavnost zveze in spodbujamo destigmatizacijo ter prizadevanja za dostojno življenje vseh posameznikov. To potrjujejo tudi številni pozitivni odzivi.
Utrinek s foruma 'Partnerstvo za prihodnost'.Od leve sedijo:Romana Girandon, predsednica uprave Loterije Slovenije,Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB,Danijel Kastelic, državni svetnik in predsednik Zveze paraplegikov Slovenije,ter Bogdan Kronovšek, direktor in lastni podjetja Kronoterm.
FIHO je v začetku oktobra organizirala poseben forum 'Partnerstvo za prihodnost'. Kako bi opisali pomen tega foruma pri ozaveščanju o družbeni odgovornosti in enakih možnostih?
Forum 'Partnerstvo za prihodnost' je odprl številne možnosti za sodelovanje in ozaveščanje o družbeni odgovornosti. Poudarek dogodka je bil na povezovanju podjetij, politike in organizacij, ki delujejo v družbeno korist. Gospodarstveniki so predstavili ideje, kako lahko neposredno podprejo organizacije, kot je FIHO, kar bi zmanjšalo potrebo po velikem številu prošenj, ki jih podjetja sicer prejemajo.
Zelo pomembna pobuda, ki so jo izpostavili politiki, je ponovna preučitev desetodstotnega davka na srečke. Ta davek so uvedli kot začasen ukrep v času interventnih ukrepov, vendar je postal stalnica. Predlagali so, da bi sredstva ponovno usmerili v družbenokoristne namene, prek fundacij za športne, humanitarne in invalidske organizacije. Ta predlog je izjemno pomemben in bo potreboval pozornost pri zakonodajnih postopkih, tako v državnem svetu kot v državnem zboru.
Ideje, ki so jih predstavili gospodarstveniki, bodo zahtevale nadaljnji razvoj strategij, vendar verjamem, da je FIHO s tem forumom postavila dobre temelje za prihodnje sodelovanje in širjenje družbene odgovornosti.
Kako bi ocenili sodelovanje med javnim sektorjem, nevladnimi organizacijami in podjetji pri uresničevanju ciljev zveze paraplegikov?
Sodelovanje med javnim sektorjem, nevladnimi organizacijami in podjetji pri uresničevanju ciljev Zveze paraplegikov lahko ocenim kot dobro, vendar z določenimi izzivi. Naše delovanje je razdeljeno na tri ključne segmente.
Prvi zajema posebne socialne programe, ki jih financira FIHO. Ti imajo dolgoletno tradicijo, kot na primer obnovitvena rehabilitacija, ki poteka že več kot 30 let. V prihodnje bi pričakoval, da FIHO razvije strategijo, ki bi vsaj tri ključne programe za vsako invalidsko organizacijo, vključno z našo zvezo, opredelila kot večletne, kar bi zagotovilo večjo stabilnost.
Drugi segment predstavljajo državni razpisi, ki jih izvajajo ministrstva. Ti omogočajo sofinanciranje strokovnih kadrov in drugih dejavnosti. Čeprav so nekateri stabilni in večletni, se financiranje pogosto spreminja glede na gospodarsko stanje. V obdobjih gospodarskega krčenja ali varčevanja se zmanjšujejo, kar najprej prizadene ranljive skupine. Tu bi bilo smiselno vzpostaviti večjo uravnoteženost.
Tretji segment je sodelovanje z gospodarstvom. Na tem področju sodelujemo predvsem tam, kjer lahko tudi mi prispevamo k njihovim aktivnostim in prepoznavnosti. Primer tega je mednarodna liga v košarki na vozičkih NLB Wheel, ki jo vodi Zveza paraplegikov Slovenije in jo v glavnini sponzorira NLB. Liga vključuje ekipe iz osmih držav in ima podporo sponzorjev. Prav tako imamo sponzorsko in donatorsko podporo za enkratne dogodke, kot so smučarski kampi in športni memoriali.
Sredstva, ki jih pridobimo od FIHO, namenjamo predvsem ključnim programom. Celoten sistem teh treh segmentov lahko primerjamo s torto, katere kosi so med seboj dobro povezani in skupaj prispevajo k uspešnemu delovanju.
Kakšni so ključni cilji Zveze paraplegikov Slovenije v prihodnjem letu? Načrtujete posebne pobude ali sodelovanja z lokalnimi skupnostmi?
V prihodnjem letu bomo nadaljevali uresničevanje ključnih ciljev na področju prevozov invalidov. Pilotni razpis Vlade je že zaživel v Ljubljani in Mariboru, pričakujem, da bo tako tudi v drugih mestih, pri čemer imajo osrednjo vlogo naša lokalna društva. Ta so aktivna pri reševanju konkretnih težav, kot so odprava nezahtevnih arhitekturnih ovir, sodelovanje pri projektih 'Občina po meri invalidov' ter organizacija medgeneracijskih srečanj in tečajev. Imajo neposreden stik s člani in zagotavljajo ključne storitve, kot je prevoz gibalno oviranih oseb. Povezanost med društvi in občinami želimo ohraniti ter krepiti tudi v prihodnje.
Na državni ravni se bomo osredotočili na sodelovanje pri pripravi in sprejemanju zakonodaje, ki vpliva na področje invalidskega in socialnega varstva. Posebej se bomo zavzeli za odpravo desetodstotnega davka na srečke, ki bi lahko prinesel dodatna sredstva za invalidske organizacije. Prav tako bomo aktivno sodelovali pri pričakovanih spremembah zdravstvene zakonodaje, ki so za naše člane izrednega pomena.
Načrtov imamo veliko, vendar smo se pripravljeni hitro odzvati tudi na morebitne nove izzive, ki jih lahko prinese zakonodajni proces. Verjamemo, da bomo z učinkovitim sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi, občinami in drugimi invalidskimi organizacijami uspešno uresničili zastavljene cilje ter prispevali k dobrobiti vseh invalidov.
Če bi imeli eno praznično željo, da izboljšate življenja tistih, ki jim pomagate, kakšna bi bila in kako lahko družba prispeva k temu, da jo uresničimo?
Naša praznična želja je predvsem, da bi ostali naši člani in uporabniki zdravi, saj je to ena največjih vrednot poleg sreče v družini in okolici. Invalidnost prinaša številne izzive, zato si želimo, da bi v prihajajočem letu spremljajoče tegobe, povezane z invalidnostjo, čim manj vplivale na njihova življenja. Prav tako si želimo, da bi bili sprejeti v okolju, v katerem živijo, delajo in ustvarjajo, ter da bi njihove ideje naletele na plodna tla.
Družba lahko k temu prispeva z odprtostjo, razumevanjem in podporo pri vključevanju invalidov v vse vidike življenja. Sprejemanje drugačnosti in omogočanje enakih možnosti sta ključna za dobrobit vseh nas.
Vsem želim blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno leto 2025 ter prav tako lepo praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti.